Rog Izobilja

Admin Število prispevkov : 336 Join date : 17/05/2012

Rog izobilja je kraj, kjer začnete svoje potovanje. To leto je arena zgrajena v središču porušenega mesta. Znajdete se na trgu, okoli katerega so nagnetene stolpnice, ki so videti zapuščene in že nekoliko prašne. Vse, kar lahko vidite pred seboj je sivo in hladno. Kmalu vam postane jasno, da so barve v vaših laseh in na obrazih edine barve, kar jih boste videli v prihodnjih dneh. Razen občasnega vetriča vlada v mestu kruta tišina, ki sporoča, da razen vas v mestu ni živega bitja. V rogu izobilja tokrat ni ničesar. Niti hrane niti orožja ne. Vse, kar boste uporabljali, si boste očitno morali narediti sami iz porušenih ostankov zgradb. Razbita okna in deli požganih stanovanj vam bodo nudila tako zavetišče kot poligon, v katerem boste morali preživeti.

Pazite, da ne stopite s svoje platforme preden se odštevanje zaključi, sicer se bo vaša pot končala v eksploziji v tistem trenutku, ko boste to storili.

Vesele Igre Lakote, in naj vam bo usoda vedno naklonjena.

Naslov sporočila: Re: Rog Izobilja Tor Avg 07, 2012 2:23 am

Nik je stal na podstavku točno do sekunde, ko je ura odbila začetek. Betonska džungla. Vse je bilo videti prazno in zapuščeno. Poleg tega ni nikjer videl nobenega orožja ali hrane! Kaj šale, da bi kje ležal kup nahrbtnikov, kot je bilo to v navadi. Kot da ni bilo dovolj že to, da je imel obraz poslikan z rdečimi črtami in lase z gelom potegnjene v špice na vrhu glave. Na srečo so mu jih vsaj pustili črne, sicer bi se najbrž požrl od sramu. Nekemu mlademu tributu, ki je stal nedaleč stran, so pobarvali lase v nekakšno živo roza barvo in Niku se je zdel naravnost smešen. Poleg tega bi ga najbrž res težko zgrešil sredi vse te sivine. Svetle barve so sekale ven močneje kot sekira. Nik je stopil s podstavka in stekel naravnost naprej, ter zgrabil za roko tributko iz svojega okrožja, Chris. "Poberiva se od tukaj in poiščiva kakšno orožje!"

Naslov sporočila: Re: Rog Izobilja Tor Avg 07, 2012 2:26 am

Silver je vsa tresoča stala na svojem podstavku in čakala, da preteče ena minuta, po kateri bo lahko stopila na tla in pograbila prvo stvar, ki ji bo prišla pod roke. Ko se je pričela dvigovati, se je ozirala okoli sebe in ugotovila, da je v nekakšnem porušenem mestu. Zagledala je rog izobilja in zdel se ji je drugačen kot takrat, ko je gledala Igre lakote po televiziji. Prazen je, jo je prešinilo. Za nekaj trenutkov jo je zajel strah, nato pa je ugotovil, da jo od pričetka loči le še 10 sekund. Skozi telo se ji je pognal val adrenalina in nasmehnila se je, čeprav še sama ni točno vedela zakaj. Nenadoma zasliši gong in požene se iz svojega podstavka. Kakor hitro je zmogla, je stekla med visoke stolpnice ter izginila tributom izpred oči.

Naslov sporočila: Re: Rog Izobilja Tor Avg 07, 2012 2:31 am

Deset, devet... Chris je stala na svoji plantformi in zrla predse ter se razgledovala naokoli toda videla ni skoraj nic. Osem, sedem... Srce ji je hitro bilo toda ni bila prestrasena. Sest, pet... Kmalu bo nastopil njen trenutek. Stiri... Globoko je vdihnila in izdihnila. Tri... Postavila se je v polozaj za zacetek. Dva... Roke je stisnila v pesti. Ena... Vdihnila je in v hipu ko se je zaslisal gong se je pognala iz svoje plantforme do razbitin in se malo ozrla. Kaj kmalu ji je postalo vse jasno. Ni hrane, ni orozja, vse bodo morali narediti sami. Kakor hitro je lahko je tekla proti rusevinah, pobrala malce vecji kamen in ga zalucala v tributko iz tretjega okrozja ki je v hipu padla na tla.
Nenadoma je zaslisala Nika, ki je polozil roko na njeno in ji rekel naj se pobereta od tu. Pokimala mu je in hitro sta izginila iz roga izobilja.

Naslov sporočila: Re: Rog Izobilja Tor Avg 07, 2012 2:34 am

Dan ja stal na podstavku in si skušal ustvariti vsaj približno sliko o tem, kakšna je bila videti arena. A z očesom, na katerega je še za silo videl, je razločil le motne sive obrise in to gotovo ni pomenilo nič dobrega. Edino, kar ni bilo sivo, so bili obrisi tributov, ki so stali v velikem krogu okoli središča. Ne samo, da niso bili sivi - bili so tako živo pisani, da so še celo Dana kar bodli v oči. Še dobro, da ni mogel videti samega sebe, sicer bi se najbrž požrl od sramu - njegovi lasje so bili namreč živo rožnate barve in so štrleli v vse smeri. Kljub vsemu Dan skorajda ni bil živčen. Upal je samo, da bo umrl čim hitrejše in čim manj boleče smrti. Ko se je odštevanje končalo, je previdno stopil s vojega podstavka in se odpravil v smer, v kateri je bilo največ sivega in najmanj pisanega.

» Rog izobilja
» Rog izobilja
» Rog izobilja
» Rog Izobilja