Intervju pred 26. igrami

Na vsako vprašanje odgovorite z dvema ali tremi stavki. Odgovarjajte v 3. osebi ednine.

1.) Kaj ima vaš lik oblečeno? (Priložite lahko tudi sliko.)

2.) Kako pozdravite občinstvo? Kakšen je vaš pristop? (Ljubek, nedolžen, pogumen, dramatičen, agresiven....)

3.) Caesar se obrne proti vašemu liku in z velikim nasmeškom na obrazu vpraša: "Kakšen se torej tebi zdi Kapitol?"

4.) Njegov izraz postane zamišljen in zavzeto vpraša, kakšna je motivacija tvojega lika za igre. Tudi, če se ni javil za svoje mesto, ga zanima, če vseeno želi zmagati in zakaj.

5.) "Kaj misliš, da bi rekli tvoji bližnji, če bi bili tu z nama?" vpraša prijateljsko in se spodbudno nasmehne.

6.) Po tem ima tvoj lik ravno še dovolj časa, da pove kakšno malenkost, ki mu/ji leži na duši. Ima dekle? Fanta? Si resnično želi zmagati? Ima v rokavu pripravljeno kakšno šalo, da nasmeje občinstvo? Sponzorji komaj čakajo, da bodo navdušeni.

((Jaz sem intervju napisal kar v obliki teksta. Upam da je v redu, sem se trudil držat omejitve ))

Luster stopi na oder in z vidnim nasmeškom maha publiki medtem ko se sprehodi do naslanjača zraven Caesarja Flickermana. Na sebi ima zlato-zelene hlače, katerih barva se izmenjuje v vijugastem vzorcu, tesno prilagajočo bleščečo srebrno-modro srajco, podlakti pa mu krasijo okrasni zlati ščitniki.
Tako kot vedno, je Luster šarmanten in očarljiv. Ve kako si pridobiti središče pozornosti in to s pridom izkorišča, poleg tega pa se na takih prireditvah izvrstno zabava.
Caesar se obrne proti njemu in z velikim nasmeškom na obrazu vpraša: "Kakšen se torej tebi zdi Kapitol?"
Luster se nasmehne in z entuziazmom pove: "Človek bi si mislil, da smo v Distriktu Ena vsega vajeni, potem pa pridem sem in se počutim kot da nosim lanskoletne cunje! Tukaj se vsaka barva zdi še bolj intenzivna, še bolj bleščeča kot kjerkoli drugje. Resnično sem srečen, da sem tukaj."
Caesarjev izraz postane nekoliko zamišljen in zavzeto vpraša, kaj je njegovega sogovorca motiviralo, da se je javil za vstop na igre.
"Saj vsi vemo, da na igrah zmaga le najboljši in najbolj priljubljen, in odločil sem se, da bom letos to jaz," odvrne Luster. "Kaj me ne bi radi videli tudi še po igrah? Jaz bi se z največjim veseljem kar preselil k vam!" še doda z vidnim zadovoljstvom na obrazu in pomaha publiki.
"Kaj misliš, da bi rekli tvoji bližnji, če bi bili tu z nama?" spraševalec prijateljsko vpraša in se spodbudno nasmehne.
"Kaj bi rekli? Tole!" ob tem Luster vstane s stola in z dlanmi ob ustih zavpije: "Dajmo Luster! Distrikt Ena je zakon!" Nato se usede nazaj na stol, prijateljsko poči Caesarja po rami, ter z lahkotnim nasmeškom vpraša: "Sem bil dovolj nazoren?"
Caesar se nasmehne, nato pa omeni da jima ni ostalo več veliko časa, ter vpraša mladeniča če si želi še kaj povedati. Luster se nasmehne, vstane in nagovori publiko.
"Samo tole: Vsem vam, ki ste tukaj v dvorani, in vsem vam, ki nas gledate preko televizijskih zaslonov, še posebej pa mojima staršema in sestrama, bom naredil obljubo. Svečano prisegam, da bom zmagal na letošnjih igrah! Prisegam vam, da se bomo po koncu iger ponovno srečali, se usedli in poklepetali, se zabavali in nasmejali. In tistim, ki boste navijali zame, obljubim, da vam bom priskrbel resnično spektakularen šov!"
Luster bi z veseljem še naprej nagovarjal množico, kajti čeprav je povedal glavnino tega kar je imel povedati, mu je pozornost tolikega števila ljudi resnično ugajala, in le Caesarjev sočuten kimljaj proti uri ga je pripravil do tega, da se je še zadnjič nasmehnil publiki in jim pomahal, medtem ko se je sprehodil nazaj do svojega sedeža.

1.) Kaj ima vaš lik oblečeno?
Neron ima oblečeno kamnito sivo formalno obleko in najbolj moderne superge. Srajco ima nekoliko odprto, vsi gumbi na njegovih oblekah pa so kamniti, ter imajo vgravirane slavne kapitolske stavbe.

2.) Kako pozdravite občinstvo? Kakšen je vaš pristop?
Pristop je pogumen in samozavesten. Neron igra na to, da je bil med najmočnejšimi tributi v vseh treh dnevih treninga.

3.) Caesar se obrne proti vašemu liku in z velikim nasmeškom na obrazu vpraša: "Kakšen se torej tebi zdi Kapitol?"
Neron, ki je sedel na stol in položil noge na mizo se nasmehne vsem v občinstvu prek prekrižanih rok. "Ma, fensi je, fensi," reče z zelo pozitivnim glasom, "najbolj kul mesto, kar sem ga kdaj videl, vsak človek je tukaj nekaj posebnega in izstopa. Da o vaši arhitekturi sploh ne govorim - noro!"

4.) Njegov izraz postane zamišljen in zavzeto vpraša, kakšna je motivacija tvojega lika za igre. Tudi, če se ni javil za svoje mesto, ga zanima, če vseeno želi zmagati in zakaj.
"Javil sem se, ker mislim, da imam za razliko od ostalih dovolj jajc in sposobnosti, da zmagam. Mislim, tisti suhci iz oddaljenih distriktov vam lahko pokažejo bolj malo, jaz pa," reče in napne mišice na desni roki, da se pod sivo obleko jasno pokaže napet biceps, "imam kakšnega asa več v rokavu, če veste, kaj mislim."

5.) "Kaj misliš, da bi rekli tvoji bližnji, če bi bili tu z nama?" vpraša prijateljsko in se spodbudno nasmehne.
Neron se ob tem nekoliko zamisli in končno spregovori, le da je noge umaknil z mize. "Mama bi mi naročila, da naj pridno menjam spodnje perilo," reče in postane trenutek, da bi dal množici možnost, da se glasno zasmeje, "oče pa, da si vsak, ki se upa postaviti med mene in zmago, zasluži, da umre."

6.) Po tem ima tvoj lik ravno še dovolj časa, da pove kakšno malenkost, ki mu/ji leži na duši. Ima dekle? Fanta? Si resnično želi zmagati? Ima v rokavu pripravljeno kakšno šalo, da nasmeje občinstvo? Sponzorji komaj čakajo, da bodo navdušeni.
Neron vstane in se prikloni občinstvu, potem pa reče samo še: "Naj se igre pričnejo! Jaz sem pripravljen! Ste vi?"

1.) Kaj ima vaš lik oblečeno?
Saya ima oblečeno nič kaj preveč ekstravagantno, a vsaj za njen okus zelo lepo zeleno obleko, okrašeno z rožnimi cvetovi, ki ji jo je priskrbel njen stilist. Njeni temni lasje so umetelno speti in okrašeni z drobnimi rožnatimi cvetki, obraz pa ji obkroža nekaj umetno nakodranih pramenov. (Slika Sayine obleke)

2.) Kako pozdravite občinstvo? Kakšen je vaš pristop?
Ko Saya stopi v dvorano, se ji od množice ljudi in od treme začne kar nekoliko vrteti, a vseeno se ji nekako uspe prebiti do stola ob Caesarju. Njen pristop je nekoliko plah, a hkrati prav zaradi tega tudi ljubek in iskren. Ko se končno nekoliko zbere, se nasmehne in pomaha občinstvu, potem pa se osredotoči na Caesarjevo prvo vprašanje.

3.) Caesar se obrne proti vašemu liku in z velikim nasmeškom na obrazu vpraša: "Kakšen se torej tebi zdi Kapitol?"
"Kapitol? Preden sem prišla sem, sem si ga večkrat poskušala predstavljati, a ko sem ga prvič zagledala, sem vseeno doživela pravi kulturni šok. Ko sem prvič v življenju stopila v dvigalo, sem mislila, da me bo pobralo od strahu!"

4.) Njegov izraz postane zamišljen in zavzeto vpraša, kakšna je motivacija tvojega lika za igre. Tudi, če se ni javil za svoje mesto, ga zanima, če vseeno želi zmagati in zakaj.
"No, seveda, vsak si želi zmagati, ker vsak hoče preživeti. Ampak ne delam si nobenih utvar, ker vem, da za to nimam pretiranih možnosti. Vseeno pa vam obljubljam, da se ne bom predala zlahka in da znam bolje poskrbeti zase, kot je to mogoče videti na prvi pogled."

5.) "Kaj misliš, da bi rekli tvoji bližnji, če bi bili tu z nama?" vpraša prijateljsko in se spodbudno nasmehne.
Sayo tokrat ni povsem prepričana, kaj naj odgovori, saj se njeni najbližji najbrž že zdaj pripravljajo na žalovanje. "Najbrž bi mi rekli, naj se kljub vsemu ne predam zlahka in naj nikoli ne obupam," reče tiho, v očeh pa se ji ob misli na družino zalesketajo solze.

6.) Po tem ima tvoj lik ravno še dovolj časa, da pove kakšno malenkost, ki mu/ji leži na duši.
"Za konec bi rada še enkrat pozdravila svojo družino in Tiana, fanta, ki mi je vrnil upanje v življenje. Želim mu, da bi vedno ostal tako svetel in dober človek, kot je, neglede na to, kaj se zgodi z menoj."

1.) Kaj ima vaš lik oblečeno? (Priložite lahko tudi sliko.)
Candy ima oblečeno nežno rožnato oblekico, ki spominja na liste sveže vrtnice. Njeni čevlji s petami so enake barve in odprti, tako da njene lepe noge pravzaprav prevezuje le nekaj nežnih paščkov. (slikica)

2.) Kako pozdravite občinstvo? Kakšen je vaš pristop? (Ljubek, nedolžen, pogumen, dramatičen, agresiven....)
Candyin pristop je skromen in čeravno ne plah, deluje, kot da je dekle izjemno nedolžno in se sploh ne zaveda svoje lepote.


3.) Caesar se obrne proti vašemu liku in z velikim nasmeškom na obrazu vpraša: "Kakšen se torej tebi zdi Kapitol?"
Candy rahlo zardi, da se njena lica obarvajo skoraj enako kot njena oblekica. "Čudovit je," dahne končno in si pogladi krilo. "Želim si le, da bi si ga lahko kaj bolje ogledala preden ga moram zapustiti."

4.) Njegov izraz postane zamišljen in zavzeto vpraša, kakšna je motivacija tvojega lika za igre. Tudi, če se ni javil za svoje mesto, ga zanima, če vseeno želi zmagati in zakaj?
Candy se je res javila in če bi zdaj povedala, da se je javila zato, ker se je s tem želela izogniti neki drugi neprijetni zadevi, bo izpadla kvečjemu še šibkejša. "Javila sem se, ker si želim pripomoči k blagostanju moje družine in distrikta. V veliko čast bi mi bilo, če bi zmagala."

5.) "Kaj misliš, da bi rekli tvoji bližnji, če bi bili tu z nama?" vpraša prijateljsko in se spodbudno nasmehne.
Candy se rahlo ugrizne v ustnico, ter razmišlja o tem, kaj bi rekla njena starša. Vendar pa v njeni glavi vlada prava luknja, ko pomisli na dva človeka, ki sta jo spodbujala, da se udeleži iger. Kljub vsemu Ceasarju vrne prijateljski nasmeh in upajoče reče: "Ko se vrnem iz arene, jih bom vprašala."

6.) Po tem ima tvoj lik ravno še dovolj časa, da pove kakšno malenkost, ki mu/ji leži na duši. Ima dekle? Fanta? Si resnično želi zmagati? Ima v rokavu pripravljeno kakšno šalo, da nasmeje občinstvo? Sponzorji komaj čakajo, da bodo navdušeni.
Ko opazi, da se njen čas na odru izteka, Candy vstane in se prikloni elegantno kot balerina. Vidi se ji, da je plesalka in da ima nekakšno prirojeno eleganco, ki jo je celo na dekletih redko kdaj videti. Nekoliko sramežljivo pomaha občinstvu in rahlo razpre usnice, da bi nekaj rekla, vendar pa v zadnjem trenutku rahlo zmaje z glavo in namesto tega pošlje dvorani poljubček.

1.) Kaj ima vaš lik oblečeno?
Lyn so stilisti oblekli v precej preprosto kratko obleko zelenkasto-modre barve, ki razkriva njeno dobro oblikovano postavo. Veliko več pozornosti so namenili njenim svetlim kodrom in polovico njenih lasi speli na vrhu glave, drugo polovico pa pustili, da se spušča po njenem hrbtu. V lase so ji pripeli nekaj morskih zvezd, ki tako kot njen nakit pričajo o tem, iz katerega distrikta prihaja. looks like this.

2.) Kako pozdravite občinstvo? Kakšen je vaš pristop?
Ko svetlolaska zakoraka na oder, se na njenem obrazu nahaja prikupen nasmešek, ki ga nameni občinstvu in je mešanica očarljivosti in zadržanosti. Deluje preprosto in ljubko, ko se usede na stol in prekriža nogi.

3.) Caesar se obrne proti vašemu liku in z velikim nasmeškom na obrazu vpraša: "Kakšen se torej tebi zdi Kapitol?"
Lyn rahlo nagne svojo glavo in pogled upre v Ceasarja. »Mesto je vsekakor zanimivo,« je njen glas prijeten, z njim pa dobro zakrije svojo pravo mnenje in ga v mislih na hitro preoblikuje. »Zelo živahno in očarljivo na prav poseben način,« s tistim nežnim glasom odgovori na vprašanje.

4.) Njegov izraz postane zamišljen in zavzeto vpraša, kakšna je motivacija tvojega lika za igre. Tudi, če se ni javil za svoje mesto, ga zanima, če vseeno želi zmagati in zakaj.
»Motivacija?« Lyn se sama pri sebi namuzne. »Zmagati na Igrah bi bila zame velika čast. In seveda, velik izziv,« se toplo nasmehne in pri tem uporabi tisti lahkoten glas – kot da bi govorila o nečem popolnoma vsakdanjem za mlado dekle.

5.) "Kaj misliš, da bi rekli tvoji bližnji, če bi bili tu z nama?" vpraša prijateljsko in se spodbudno nasmehne.
»Oče in moji bratje bi mi rekli, da moram iti do konca,« si Lyn na obraz zariše topel nasmešek ob spominu na družino. »Mame pa žal nikoli nisem imela priložnost spoznati,« se zresni in pusti žalostne besede obviseti v zraku.

6.) Po tem ima tvoj lik ravno še dovolj časa, da pove kakšno malenkost, ki mu/ji leži na duši.
Lyn vstane in se obrne proti publiki. »Obstajata samo dve možnosti. Da živiš ali umreš.« Njen glas je še vedno nežen, a nasmešek na njenem obrazu postane bolj oster in v njene oči se naseli odločen pogled. »In jaz vsekakor ne nameravam umreti.« Z lahnim priklonom odkoraka iz odra.

1.) Kaj ima vaš lik oblečeno?
Liam se samemu sebi zdi oblečen grozno, čeprav mu je stilistka vsaj desetkrat zagotovila, da je videti super: na sebi ima oprijeto majico pšenično rumene barve, ki je na nekaj mestih namenoma strgana, in hlače, ki so mešanica pšenično rumene in turkizno zelene.

2.) Kako pozdravite občinstvo? Kakšen je vaš pristop?
Liam ima pred tako veliko množico sicer malo več treme, kot jo je imel na ocenjevanju, a jo potisne na stran in mirno in samozavestno stopi na oder. Množici, ki bučno ploska, se kratko nasmehne in ji pomaha, potem pa sede na stol poleg Caesarja.

3.) Caesar se obrne proti vašemu liku in z velikim nasmeškom na obrazu vpraša: "Kakšen se torej tebi zdi Kapitol?"
Resnici na ljubo se Liamu Kapitol zdi odvraten, česar pa seveda ne namerava izreči na glas, zato odgovori malo po ovinku: »Hrana je super. Če se bom vrnil domov, moram s sabo nujno vzeti nekaj receptov!«

4.) Njegov izraz postane zamišljen in zavzeto vpraša, kakšna je motivacija tvojega lika za igre. Tudi, če se ni javil za svoje mesto, ga zanima, če vseeno želi zmagati in zakaj.
»Na igre se nisem javil, a ko sem bil izbran, sem si skoraj oddahnil, ker me je tako skrbelo za mlajšega brata in sestro,« prizna Liam. Po dvorani se ob tem zasliši sočuten »ooohh«.

5.) "Kaj misliš, da bi rekli tvoji bližnji, če bi bili tu z nama?" vpraša prijateljsko in se spodbudno nasmehne.
Tokrat Liam ne misli ovinkariti. Kar naj Kapitolci vedo, kakšen grozen vpliv imajo te njihove sprevržene igre na ljudi. »Mama bi najbrž planila v jok in me objela, oče pa bi me potrepljal po rami in mi povedal kaj spodbudnega, če mu ne bi prej zmanjkalo besed.«

6.) Po tem ima tvoj lik ravno še dovolj časa, da pove kakšno malenkost, ki mu/ji leži na duši. Ima dekle? Fanta? Si resnično želi zmagati? Ima v rokavu pripravljeno kakšno šalo, da nasmeje občinstvo? Sponzorji komaj čakajo, da bodo navdušeni.
Liam za trenutek pomisli, a na misel mu ne pade nič preveč duhovitega, zato reče samo: "Za konec bi se rad še enkrat zahvalil svoji družini in svojemu distriktu - hvala vam za vso pomoč in podporo!" Potem se poslovi od publike in od Ceasarja ter naredi prostor tributki iz 10 distrikta.

1.) Kaj ima vaš lik oblečeno?
Tatch je oblečen v črno majico, ki jo prekriva siva jakna z gumbi narejenimi iz raznobarvnih žic, ki se uporabljajo pri računalniški opremi. Njegovim neumnim kapitalističnim stilistom, ki očitno niso imeli pojma o napredni tehnologiji, se je verjetno zdelo to najbolj primerno njegovemu distriktu. Njegove hlače so črne in ohlapne, z njih pa visi nekaj žic. Vse skupaj se mu zdi nekako smešno, da so ga oblekli v pripomočke, s katerimi bi brez problema napravil dejansko uporaben izum. Na srečo so mu pustili očala.

2.) Kako pozdravite občinstvo? Kakšen je vaš pristop?
Brez kakršne koli treme je zakorakal na oder in se hipoma spotaknil. Njegova nerodnost je bila vedno prisotna, a tokrat jo je izkoristil v svoj prid. Začel se je dvigovati, vendar z počasnejšimi in ostrejšimi gibi ter se skoraj robotsko, primerno svojemu kostumu, sprehodi na oder in se pridruži Caeserju. Bil je pravi igralec, ko je prišlo do oponašanja starodavnih robotov. Zravnano se prepognil v priklon občinstvu in jim nameni resen pogled, ter jih pusti v pričakovanju.

3.) Caesar se obrne proti vašemu liku in z velikim nasmeškom na obrazu vpraša: "Kakšen se torej tebi zdi Kapitol?"
Seveda - prvo je vprašanje, ki ga niso nikoli pozabili vprašati: mnenje o neumem Kapitolu, ki se je posvečal le svoji zabavi. "Zdi se mi, da je to napredno mesto, ki je še zmerom polno novih priložnosti za enkraten tehnološki razvoj." Delno je bil ta odgovor resničen. 3 distrikt je res izdeloval tehnološke naprave za Kapitol, ki je vedno nekaj potreboval.

4.) Njegov izraz postane zamišljen in zavzeto vpraša, kakšna je motivacija tvojega lika za igre. Tudi, če se ni javil za svoje mesto, ga zanima, če vseeno želi zmagati in zakaj.
Tatch, ki je v svojih odgovorih uporabil le najnujnejše besede in tvoril čim krajše povedi, je tudi tokrat povedal samo nekaj kratkega in jedrnatega. "Igre so priložnost za nove tehnološke poskuse, ki te lahko pripeljejo zelo daleč. Zmagal pa bom, ker se moram vrniti domov in dokončati nekaj pomembnih izumov." Na svoj zadnji odgovor, ki je bil bolj oseben, bi se lahko nasmehnil, a je raje vodil publiko le z napetostjo v ozračju.

5.) "Kaj misliš, da bi rekli tvoji bližnji, če bi bili tu z nama?" vpraša prijateljsko in se spodbudno nasmehne.
"Rekli bi, da je um najnevarnejše orožje." je odgovoril brezizrazno. Tudi na to vprašanje se je že pripravil. Kapitol bo pustil z vprašanji, na katere odgovore bodo dobili v areni, ko se bo začela prava bitka.

6.) Po tem ima tvoj lik ravno še dovolj časa, da pove kakšno malenkost, ki mu/ji leži na duši. Ima dekle? Fanta? Si resnično želi zmagati? Ima v rokavu pripravljeno kakšno šalo, da nasmeje občinstvo? Sponzorji komaj čakajo, da bodo navdušeni.
Tatch je vstal s stola, se robotsko na sredini sprehodil do roba odra in mirno obstal. Takrat pa je roke, ki sta prej trdno igrali vlogo robota, sproščeno prekrižal pred prsmi, spremenil držo, pokončno, samozavestno, skoraj naduto, kakšno ne bi po njegovem zgledu nikoli pričakovali in namenil publiki kar malce zloben nasmešek. "Ničesar še niste videli!" je glasno rekel in zmagovito odkorakal z odra.