Porušena vila

Tatch je pohitel do enega izmed luken, ki bi lahko delovale kot vhod v porušeno stavbo pred njem. Previdno se je premikal mimo sten in v roki trdno stiskal nož. Upal je, da mu še ne bo treba v spopad za življenje in na srečo je bil edini obiskovalec ruševin. Opazil je tudi nekaj pohištva, dva uporabna stola, tretji je bil brez noge, nekaj kar je bilo verjetno nekoč miza, celo kuhinjska oprema... Vse se mu je zdelo prav smešno, a uporabno. Odprl je nahrbtnik in v enega izmed loncev stresel svojo zalogo gozdnih jagod. Na žalost ni vedel nič o rastlinah. Že je bil pripravljen tvegati svoj obstoj na svetu in poskusiti modro jagodo, ko se je nekdo oglasil: "Ne jej tega!" Tatch je prestrašeno spustil lonec, pograbil nož, ki mu je ležal ob nogi in se obrnil proti fantu, ki ga je presenetil. Ta je bil kar možno zgrajen in po moči bi zagotovo premagal Tatcha ali pa mu zbil nož iz rok, saj Wires ni bil ravno spreten z njim. Začel se je spraševati, če je sploh predstavljal kakršno koli grožnjo. "Samo pomagati sem ti želel. Te jagode so strupene." je rekel fant, ki je bil po glasu morda kakšno leto mlajši od Tatcha, toda še zmerom je bil večji in zato njemu nevaren. "Zakaj bi mi želel pomagati?" je previdno vprašal Tatch in še trdneje stisnil za nož, ki je bil usmerjen v tujca. "V upanju zavezništva." je rekel neznani tribut. "Zavezništva? Zakaj bi želel v zavezništvo z mano?" je Tatch malce popustil na ročaju, saj ga je začela boleti roka, a nož je še zmeraj kazal v njegovega nasprotnika. "Videl sem te, ko si izkopal mine ob rogu. Mislil sem si, ta jih bo znal usposobiti. Sam jih namreč ne morem. Sem Marty, iz 7. distrikta." Ponudil mu je roko in Tatch je spustil nož, a nasprotnikove roke vseeno ni stisnil. "Tatch, 3. distrikt." je odgovoril malce sumljivo. Lesarstvo... to bi pojasnilo njegovo poznavanje rastlin in Tatch je potreboval zanesljivo poznavanje hrane. "Torej jaz tebi ti meni pomeni v temu primeru jaz tebi kakšno mino in ti meni pomoč s hrano? imaš kakšno orožje?" je še zanimalo Tatcha. "Če mi ne zaupaš z minami ni problema, le morda te ne bi rad za sovražnika s takšnim orožjem. Si jih že uspel pripraviti do delovanja? Imam sulico, ki sem jo vzel s kupa orožja." je rekel in pokazal na dolgo palico ob svojih nogah. "Mogoče..." je Tatch rekel previdno, saj ni vedel, če je bilo varno razkriti njegovo šibko točko pri tako velikem nasprotniku. "So kakšne izmed teh jagod neškodljive?" je vprašal in namignil na lonec na tleh. "Le rumene." je odgovoril Marty. "Ti prvi..." je sumljivo ponudil Tatch. Marty se je sprehodil do lonca in vzel eno rumeno jagodo ter jo dal v usta. "Vseeno niso ravno najokusnejše tu naokoli, vendar so v redu." se je nasmehnil in Tatch se je malce oddahnil. Sedel je poleg in si še sam postregel z njimi. "Kakšen vir vode v bližini?" je še vprašal. "Tukaj ne. Jagode so zaenkrat najbližje tekočini v temu gozdu." je sproščeno rekel Marty in kupčku jegod dodal neke zelene liste. "Ti so za izboljšavo okusa." Marty je deloval prav prijazno in Tatch je bil vesel družbe. Morda se igre zanj še niso končale... Ko sta pojedla jagode je Marty oprezal za nevarnostmi, Tatch pa se je tačas lotil min. Bilo je še malce temno, a to je bilo delo, ki ga je moral nujno opraviti. Z vso svojo koncentracijo je prestavljal majhne žičke in si z nožem pomagal pri razstavljanju delčkov. Kmalu so ob njegovih nogah ležale delujoče in izredno nevarne bombe, ki bi eksplodirale ob malce močnejšem stiku. Bile so ravno pravšnje, da bi lahko vrgel kakšno v nasprotnika, če bi potreboval in jih vseeno počasi nosil s sabo.

Kakor od nikoder se iz nevidnega zrakoplova spusti srebrno padalce, ki nosi istobarvno ovalno kovinsko škatlico, ter pristane nedaleč od Tatcha Wiresa. Notri so 4 pogače, spečene s sirom in jajci, vsaka je dovolj velika in hranilna da zadostuje za normalen obrok. Zareza na sredini pa ni ravna, temveč v obliki strele, kar je značilno le za kruh iz distriktov 3 in 5.
Zraven se nahaja majhen listek, na katerem je natipkano: "Pazi kaj daješ v usta."

Čim je Tatch končal z razvijanjem smrtonosnega orožja je zraven njega pristal srebrn paket. Tatchu so se razširile oči. Uspelo mu je navdušiti publiko in je dobil sponzorja! In to na tako namenoma slab nastop pred žirijo ter nenavaden intervju. Wiresu je šlo kar na jok od ponosa. Na igrah je pokazal vsaj nekaj iz svojega distrikta, ko je usposobil mine, zdaj pa je bil za to nagrajen. Njegov partner očitno še ni opazil pošiljke, zato je Tatch hitro zagrabil za paket in ga odprl. V škatli so bile štiri jedi, spečene v njegovem mestu. "Sir, resno sir?" je razočarano opazil Tatch, ki je sir skoraj na smrt sovražil. Bil je iz dovolj premožne družine, da je lahko vsaj malce bolj zbiral kaj bo jedel in pogača s sirom ni bila ena izmed njegovih priljubljenih jedi. Notri so štiri, ampak če pojem več kot eno mi bo od vsega tega sira res slabo. je premišljeval Wires, ki ga misel lakote še ni obšla, saj si je dobil sopotnika, ki bi mu priskrbel dovolj nestrupeno hrano. "Hey Marty! Boš malo?" je z eno izmed pogač pomahal fantu iz distrikta 7. Marty je veselo prihitel in se vsedel na tla ob Tatcha, kar je Wiresa čisto pretreslo, saj se je oseba, ki je bila za dva njega, obnašala kot največji otrok... No, pa saj je bil vajen igrati starejšega brata. Phoebe... upam, da me ne gleda. je pomislil Tatch, ki ni želel, da bi ga oseba, najverjetneje edina, ki ga res pogreša, gleda v njegovih zadnjih podvigih. Imel je pet bomb, a tributov je bilo še osem poleg njega, s tem pa je bila njegova zmaga res težko verjetna. Niti ni ravno želel biti morilec, a je vseeno upal, da mu bo uspelo vsaj nekaj razstreliti, da bi videl svojo mojstrovino pri delovanju. Marty je že skoraj pojedel eno izmed pogač, ko je eno ponudil Tatchu. "Daj, pojej eno. Od tistih jagod se nisi mogel najesti." Tatch je resno razmišljal, da bi odklonil. Saj ni bil tako lačen... Zakaj ravno pogača?... saj bi lahko počakal še malo... In to s sirom!... saj bi lahko ulovil kaj drugega za pod zob... Bljak... saj gozdne jagode niso bile tako slabe... saj... "No prav." se je vdal Wires. Ni mogel več zanikati svoje lakote. Tehnologija ga je vedno pustila lačnega, pa naj jo je imel še tako rad. Zagrizel je v še mehko pogačo in jo skoraj hipoma ter brez žvečenja pogoltnil, nato pa spet ugriznil v pogačo, da bi z naslednjim ugrizem naredil isto. To je bila velika napaka. je prešinilo Tatcha, ki ga je nenadoma začela dajati omedlevica. Je imela sirova pogača z jajci vedno tako nagravžen okus? Sir je bil res nemarnega okusa, vendar ne tako... začelo se mu je resno vrteti. Usta so se mu omrtvičila, vsaj tak občutek je imel Tatch, ki ni več mogel gristi, tudi, če je hotel, in iz kotička ust mu je stekla neka tekočina. Z roko si je nekako uspel obrisati brado in na dlani zapazil moder madež. Modre jagode... ga je prešinilo. "Se jih nisi... Marty... zne..bil..." Vsi njegovi udi so postali težki in s težavo je z očmi ošinil prijatelja. Ali so bili prijatelji? Videl je že trojno, njegov vid pa se je še slabšal. Marty se je počasi oddaljeval, a bilo mu ni nič. Strupene jagode so bile le v Tatchevi hrani. Komaj je še sedel. Ni se mu uspelo vrniti, da bi dokončal svoj spektakularen izum Ultra Mega Blaster Sucker. Tudi pri sedenju je izgubljal ravnotežje. Ne more se niti nasmehniti v svojem zadnjem trenutku, kot je želel. Pred njegovimi očmi se je odvijal potres, ki je izginjal v temo. Ni uspel videti, kaj naredijo njegove eksplozivne napravice. Začel je padati. Wires je ob svoji desni roki začutil eno izmed min in jo zgrabil z vso močjo, ki jo je še premogel in jo zalučal v fanta, ki je bil za njegove oči le še obris v temi ter obležal. Njegova bombna pošiljka je letela le dobra dva metra, a po Tatchovi zadnji presoji, bi morala leteti predaleč, saj jo je čisto premočno vrgel... ali tako se mu je zdelo. Preden je zadela svojo tarčo in jo objela v mogočnem plamenu, ki se je razletel kot ognjemet - da uspelo ji je kljub njegovi slabi presoji in temu, da svojega zadnjega spektakla ni mogel niti videti, saj je bil že popolnoma slep - je Tatcha še obšla zadnja misel. U..pam... Pho..ebe..... ne....... gle..........