Kamnita polica

Na najbolj skrajnem delu desne polovice arene, po enem od večih tunelov ki vodijo iz dvorane z magmatskim jezerom, se pride do dela, kjer izza ovinka sveti dnevna svetloba. Ta prihaja v notranjost s srednje široke skalne police, kjer se tunal konča in odpre fantastičen pogled nad megleno pogorje in ob lepem vremenu celo oddaljeno plažo. Vendar pa to le še ojača razočaranje, kajti kamnita polica se nahaja na sredi prepadne stene, in je na obeh smereh popolnoma gladka in navpična tako navzgor kot navzdol, poskus plezanja z nje pa je enak samomoru.

Jennet je svoji partnerici pomagala priti navzgor. Zaenkrat sta bili sami. Nasmehnila se ji je in pogledala partneričino nogo, ki jo je prej zadel kamen. Rana je izgledala precej grdo. Rekla ji je naj se postavi za njen hrbet in naj opazuje v eni smeri, Jennet bo pa v drugi, da napadeta tistega, ki bi se mu slučajno zazdelo motiti njun počitek.

Partnerica je močno stisnila njeno roko in že je stala na vrhu police. Bili sta sami, zaviti v meglico. Se ji je samo zdelo ali je ta meglica večna. Razgledala se je okoli in kmalu ugotovila da od tu ni drugega izhoda kot mimo Roga. Z mečom v roki, katerega je še vedno močno stiskala se je šestanjstletni bojevnici naslonila na hrbet. Poslušala je hitre, zaporedne utripe svojega srca in dvigovanje svojih prsi v ritmu dihanja. ''Pa sva zunaj,'' je rekla trinajstletnica z visokim, šibkim glasom. V nogi jo je vedno bolj bolelo, čeprav rana ni bila tako globoka kot je izgledala. Upala je da imata vsaj minuto ali dve miru pred ponovnim bojem.

Jennet je ponovno pogledala Ney-ino nogo. Vedno slabše je bilo. Rekla ji je, če ji da svoj povoj, ki ji ga je prevezala čez nogo. Da bi Neytiri pozabila na bolečino jo je Jennet poskusila zamotiti. Začeli sta se pogovarjati, kako gre kaj v njunih okrožjih. Jennet je bila presenečena, ker je živela bolje kot ona, saj je tudi iz boljšega okrožja. Neytiti je pokazala nekaj gibov z orožjem in jo prosila če lahko poskusi njen bič. Bila je razočarana, ker ni prišla prej in vzela bič, a sulica tudi ni bila slaba. Ker ji je zmanjkalo teme za pogovor jo je vprašala:"Je kaj bolje?"

Morda se je celo nasmehnila. Morda. Pogovor ji je pomagal. Pozabljala je na bolečino ki je tlela v njeni levi nogi. Veliko ji je povedala o svoji družini, okrožju o njenem življenju. Sama sebi je težko verjela da je stara ranih 13 let, preživela pa je že mnogo več stvari kot njeni vrstniki. Jenn je nekajkrat zamahnila z njenim bičem in morala je reči da ji ne gre slabo. Čeprav tudi sama prej ni znala opravljati biča, se ga je naučila na teninigh. Ampak kdo ne zna močno zamahniti z kovino v rokah? Rahlo je skomignila z rameni in zmotil jo je zlatolaskin glas poleg nje. ''Ja. Hvala,'' povoj je pritiskal skupaj in blažil neznosno bolečino. ''Mislim, da tu ne bova morali biti dolgo,'' je rekla in s pogledom pomignila na prepad ki je bil povsod okoli njiju, ''plezanje bi bilo neumno, drugega izhoda kot pa ponoven vhod v votlino pa ni.'' je skoraj obupano rekla. Ampak glas, ki je prihajal iz mladega dekleta je zvenel tako zrelo. Čeprav jo je kdaj zaneslo in ni morala zakriti svojih 13 let.

"Prav imaš. Morali se bova prestaviti kam v bližino vode. Samo morava biti previdni, ker so se najbrž tam nastanili ostali tributi." Nato se je odločila, da gresta lahko nekam v bližino vode, ko bo Neyina noga bolje. Lahko pa tudi čez slabo uro, ko si bota nabrali moči za spopad, ki ga seveda nebosta mogli zgrešiti. Jen ji je rekla:[b]"Ko boš pripravljena na plazenje s police mi povej. Nočem, da greva ko noga še nebo uredu, da se nebi poškodovala, ker bo težko najti kakšno zavetje, ki je vsem ostalim skrito. Ko boš pripravljena povej in greva," Jen se ji je nasmehnila. Niti malo ni bila lačna in upala je, da še dolgo nebo, ker ima zelo malo zalog.

''Ja..bilo bi najbolje,'' je pokimala in se premaknila od nje in skušala obdržati bližino 10 metrov, saj bi jo elektro sok le še oslabil. V krogu je postopala po polici in napenjala možgane. ''Če si za, pojdiva,'' je rekla in s pogledom pomignila proti mostu ki je vodil k rogu. Ob misli na to se ji je zmračil um in postajalo ji je slabo. ''Greva.'' je s tezkimi koraki hodila proti izhodu. Res ni zelela videti vseh mladih ljudi, katerih prekmalu so ugasnila življenja. Upala je da ji Jennet sledi. Ozrla se je za svoj hrbet in za njo je bila le korak.

Že nekaj ur ni bilo nobenega novega zvoka topov. Ker ste pod zemljo ne vidite, če je že večer, zato vas dogodek preseneti. Kar naenkrat se preko celotne arene razleže glasna glasba - himna. Potem se na vsakem stropu pokaže Kapitolski grb in svečan glas oznani: "Padli tributi so..." Temu sledijo slike tributov, pod njimi pa je zapisana le številka njihovega distrikta, ne pa tudi njihova imena ali kako so umrli. Kdor pozorno spremlja, lahko za tisti dan našteje kar 12 smrti.

Tule lahko spremljate, kdo je umrl, da se ne bo določenih ljudi pobijalo po večkrat: http://death.roll.tv/t61-30-igre-lakote#1233