Popisana stolpnica

Silver je tekla stran od roga izobilja in tributov, ki so se zagotovo klali med seboj. Ustavila se je šele, ko je prišla do visoke stolpnice, popisane z grafiti. Bila je edina, ki se je zdela dovolj dobra za skrivališče.
Bolela so jo že rebra in komaj je še dihala, a odprla je napol razbita vrata in stekla do prvega dvigala. Pritiskala je na gumbe, a dvigalo se ni odzvalo. Silver je potiho zaklela in stekla po stopnicah navzgor. Stopila je v prvo stanovanje, ki se ji je zdelo dovolj skrito. Tam se je usedla na tla in nekaj časa lovila sapo. Potem je vstala in se odločila, da bo raziskala stanovanje. A takoj, ko je vstala, je zagledala neko drugo osebo. Preplašeno je trznila, nato pa ugotovila, da je le odsev v ogledalu. Njeni lasje so bili prebarvani na zlato in tako umetno skodrani, da se je komaj prepoznala. Njena oblačila pa so bila sicer narejena iz vzdržljivega materiala a pod jakno je nosila le top. Le kaj so napravili iz nje?! Bedaki, je pomislila in upala, da bodo njeni lasje sčasoma izgubili barvo.

Že nekaj časa je minilo od takrat, ko je Silver nazadnje jedla in pila. V stolpnici je preiskala že ogromno stanovanj, a v nobenem ni bilo niti malo hrane ali pijače. Pravzaprav so bila popolnoma prazna. Vedela je, da tako naprej ne bo šlo. Ustnice je imela že nekoliko razpokane in morala bi si najti nek drug prostor za skrivališče. Sedela je na tleh v kakem 17. nadstropju in razmišljala ali naj tu zaspi. A bala se je, da se ne bo več zbudila. Tako se je mukoma pobrala in se odpravila po stopnicah navzdol. Preden je zapustila stolpnico, je pogledala na ulico, da bi videla, če bi jo lahko kdo videl. S takimi oblačili me bo zagotovo kdo, je jezno pomislila, a vseeno stopila ven. Tributi bi bili neumni, če bi tavali po ulicah, namesto da bi si poiskali kakšno zatočišče. Kolikor je mogla tiho, se je odpravila stran od popisane stolpnice.