Izpraznjeno skladišče

Ko je tako Silver nekaj časa tavala po ulicah in upala, da tako neoborožena ne bo srečala kakšnega drugega tributa, je naletela na stavbo, za katero se je izkazalo, da je skladišče. A ko je potiho vstopila, je videla, da je prazno. Po tleh so ležali številni predmeti, ki so jih očitno uporablali za izdelavo nekih predmetov, a vse skupaj je prekrivala tanka plast prahu. Kot povsod drugod v tem mestu je delovalo, kot da skladišče že vrsto let ne deluje več. Vsaj nekaj uporabnih predmetov bom izbrskala, je pomislila in se odločila, da bo nekoliko raziskala svoje novo skrivališče. Med raziskovanjem ogromnega skladišča je našla kar nekaj dobrih stvari - nekaj železnih palic in kamnov, ki so bili ravno prav veliki za v njeno dlan. Njeno najboljše odkritje pa so bili oreščki, ki jih je bilo sicer le pet paketkov, a pojedla je že pol prvega. Vodo je našla le na nekaj krajih, kjer je kapljala iz naluknjane strehe. A vedela je, da to ne bo dovolj za preživetje v areni. Za začetek pa je bila kar zadovoljna - njena prihodnost v areni morda le ni tako brezupna, kot se ji je zdelo v stolpnici. Slekla je jakno in čeprav jo je malce mrazilo, je jakno zložila in si jo vtaknila pod glavo, da ji je bilo udobneje. Prostor za spanje si je našla za večjim strojem v kotu velike sobe, kjer je imela sicer bolj malo prostora, a je bila prepričana, da je ne bi videl noben tribut, ki bi prišel v skladišče. Čez nekaj časa je potonila v nemiren spanec.

Zjutraj te zbudi glasno kašljanje. Komaj nekaj metrov od tebe na tleh sedi fant, ki je videti huje poškodovan. Rano na prsih si je začasno prevezal z živo rumeno jopo, toda kri jo je že premočila. Ponovno zakašlja in na njegovi roki se poznajo sledovi krvi, ki jo je pravkar izkašljal.

Silver se v trenutku postavi pokonci. Ne zdi se, da bi jo ranjeni tribut kakorkoli zaznal. Pogled se ji ustavi na kupu železnih palic in kamnov, ki jih je uspela nabrati prejšnji dan. Ležale so ravno na pol poti proti ranjenemu tributu. Zahvaljujoč svojemu hitremu teku, Silver švigne kakor mačka proti njenemu edinemu orožju. Zagrabi največji kamen, ki ga najde. Tribut se je šele sedaj zavedel, kaj se dogaja. Obrnil se je proti njej in Silver je prepoznala fanta iz 10. okrožja. Iz rane na prsih mu je lila kri. Silver se je spraševala, če je to povzročil kdo od tributov, ali pa se v tem pustem mestu skriva nekaj nevarnega, za kar še niso izvedeli. Ni bilo v njeni navadi, da bi ubila nedolžnega in nemočnega. A videlo se je, da v teh razmerah fantu tako ali tako ne bi mogla pomagati. Poleg tega pa - zakaj bi mu pomagala? Ime ji je Silver Stackspear, je iz 1. okrožja, že leta se je učila kako preživeti v areni in zmagala bo 28. igre lakote. Približala se je fantu, ki je očitno skušal nekaj reči, a vse kar je lahko naredil, je bilo le to, da je izkašljal še nekaj krvi. Silver je pokleknila k njemu in se pripravila, da udari. V fantovih očeh je uzrla strah, a to ni bilo pomembno. Zopet je nekaj skušal reči in zdelo se ji je, da je razločila besedico 'prosim'. A saj ga bo tako obvarovala pred bolečinami in počasno smrtjo. Z vso močjo ga je udarila po glavi. Tribut je obmiroval. Prej ali slej bo umrl.

Top se oglasi enkrat, čez nekaj časa še dvakrat od nekje malo bolj stran, nato pa še enkrat in zadnjič iz daljave. Počasi se znoči, in na nebu se prikaže grb Kapitola, po zraku pa začnejo odzvanjati dobro znani toni veličastne himne. Kdor šteje obraze in jih prepozna, bo videl da je tudi drugi dan umrlo skoraj toliko tributov kot prvi.
Za zadnjim obrazom zopet zaigra himna, nato pa himna ugasne, grb izgine, nad mesto pa se ponovno spustita tišina in tema.

((podrobnosti o umrlih in preživelih se nahajajo tukaj))

Chris je hodila dolge pol ure, dokler ni prišla do izpraznjenega skladišča. Niti najmanjšega pojma ni imela, v katero smer se je namenil Nik in upala je, da ni odšel v skladišče, prav tako pa je upala, da v njem ni kateri od tributov, ki bi imel dobro orožje. Pa saj je bila Chris dobro oborožena, toda vseeno bi se lahko zgodilo, da bi Sponzor kateremu od tributov poslal pravi nož ali kaj podobnega. Čisto potiho je vstopila v skladišče, v roki trdno držala steklen nož, v drugi pa sulico in se razgledala. Vse je bilo tiho. Toda kaj je bilo tam na tleh? Chris se je malo približala in na tleh opazila tributa. Mrtvega. Okoli njega je bilo polno krvi, rana na glavi je bila globoka. Chris ga je takoj prepoznala, bil je tribut iz 10. okrožja.Toda kaj če ta, ki ga je ubil, še ni odšel? Obmirovala je, orožja v svojih rokah pa še bolj trdno prijela in nenadoma na tleh zagledala tributko iz enke, Silver. Spomnila se je, da so prvo imeli namen skleniti zavezništvo, a v Rogu izobilja je izginila neznano kam. Vedela je, da Silver ni mrtva, saj je lahko slišala njeno dihanje. Ni je imela namen ubiti, saj bi bila lahko presneto koristna, zato je pokleknila k njej in jo z rahlim tresenjem skušala zbuditi.

Prvo kar je Silver zagledala ko se je zbudila, je bil obraz tributke iz 2. okrožja. Chris, če si je pravilno zapomnila ime. Spomnila se je, kakšno nadarjenost je pokazala na treningih in vedela je, da je Chris prišla v areno, da pobije nasprotnike. Silver je v paniki skušala pograbiti kamen, ki je ležal poleg njene glave, a ker se je ravno zbudila, se ji je v glavi še nekoliko vrtelo. Ko je končno uspela zgrabiti kamen, se ji je vse skupaj zazdelo čudno. Zakaj je Chris enostavno ni ubila v spanju? "Kaj hočeš?" je previdno vprašala.

Ko se je Silver zbudila se je panično premetavala sem in tja, da bi prišla do orožja, zato jo je morala Chris trdno držati. ''Veš, ubiti te želim, ko boš prisebna, da boš bolj trpela,'' je sarkastično in naveličano rekla Chris in če si ocenjeval po njenem obrazu je izgledalo, kot da to res misli narediti. Nato jo je spustila in zavijajoče z očmi rekla: ''Hecam te. Če želiš sva lahko zaveznici. Ali pa... te bom pač ubila.'' Ponudila ji je zavezništvo in če ga bo zavrnila, njen problem. Sicer je pa dvomila, da bo ponudbo zavrnila.

Silver se je nato končno umirila (pravzaprav je bila v to prisiljena, saj jo je Chris močno držala) in poslušala kaj ji ima za povedati. Po pravici povedano, ni pričakovala tega, kar je slišala. Zavezništvo? Sedaj, ko je toliko tributov že mrtvih? Če to ne bi bila ravno Chris, bi ponudbo verjetno zavrnila. A zdelo se ji je, da ne bo precej dlje živela, če bo sprejela. Sicer se ji je zdelo, da je Chris že nekako sumila, da bo sprejela. Saj, kdo pa ne bi. Tako je le stisnila ustnice skupaj in rekla "Prav. Imaš kaj orožja ali hrane?"

Ko je Silver sprejela ponudbo, jo je končno spustila. Po pravici povedano tako in tako ni pričakovala zavrnitve, toda vseeno Silver ni imela namena zaupati. V zavezništvo jo je tako rečeno prisilila, zato je dvomila, da ji Silver sploh zaupa. Na vprašanje o hrani in orožju je pokimala. ''Imam polovico nekega hlebca kruha in nekaj orožja. Sicer pa je tudi tukaj nekajo orožja, kota lahko vidim,'' je rekla in vstala ter se sprehodila do železnih palic. Eno je prijela v roke. Bila je presneto trdna, veliko bolj od tistih cevi za njenem pasom, zato je cevi preprosto odvrgla, saj niso bile uporabne in si namesto tega za pas dala železno palico. Nato se je obrnila nazaj k Silver. ''Kot vidim, si pospravila že enega tributa. Si za to da greva ven in končava še z tistimi, ki so ostali?''

Silver je zadovoljno pokimala ko je videla, da ima Chris kruh. Tako ji je tudi brez težav pustila, da je vzela njeno orožje. Vedno bolj se ji je zdelo, da je naredila prav, ko je postala zaveznica s Chris. Na Chrisin predlog, da bi pobile nekaj tributov, se je nasmehnila. To ji je bilo kar všeč. Sama si verjetno ne bi drznila kar tako na lov za drugimi tributi. S Chris pa se bodo igre zares končale veliko prej. Tako je prikimala in rekla: "Da, verjetno bo res najbolje, da malo pomagava izprazniti areno."

Chris je nato iz žepa potegnila tistikos kruha, ki ga je imela, ga prelomila na pol in polovico vrgla Silver. ''No ja, ni pretirano veliko, ampak mislim, da bova preživeli.'' Malo se je še razgledala po skladišču in nenadoma zagledala nekaj, v čemer bi lahko bilo kaj užitnega, saj je bilo vakuumsko pakirano. Hitro je stopila tja in ugotovila, da so bili to vakuumsko pakirani oreščki, očitno užitni in povsem nedotaknjeni. Nasmehnila se je. ''Prav gotovo ne bova lačni,'' je smeje rekla in vzela nekaj zavitkov, nekaj pa jih je vrgla Silver. ''Greva zdaj?''

Silver je spretno ujela kos kruha in pobrala še eno železno palico. Nato se je zasmejala Chris, ki je prinesla oreščke. Komaj je čakala, da bo lahko pobila še kakšnega tributa. Saj je zato prišla sem. Spomnila se je tributa iz 10. distrikta in vedela, da verjetno ostale tribute ne bo tako lahko ubiti. Njena prva žrtev je bila ranjena in popolnoma nemočna. Ostali verjetno ne bodo. Še zadnjič se je razgledala po skladišču, s pogledom oplazila mrtvega tributa, nato pa pokimala. "Da, pojdiva." Za Chris je zapustila skladišče.