Ruševine starega stanovanja

Hitro se je strinjala in Nik jo je potegnil stran od roga izobilja. Nekaj časa sta tekla, da bi se izognila drugih tributov. Kmalu je Nik zagledal eno od bolj ohranjenih stavb in usmeril ju je tja. Stanovanje, ki ga je našel, je bilo videti povsem razsuto. Še nikoli ni videl takšne revščine. Spustil je Chrisino roko in brcnil kup ometa, ki je ležal na tleh. "Vse kaže, da so nas ustvarjalci arene dobro potegnili. Nobenega orožja, nobene hrane..." ustavil se je za trenutek, potem pa stopil do omare, ki jestala nedaleč stran in jo odprl. Iz nje je pobral konzervo, ki je bila še vedno zaprta in najbrž še uporabna. "Očitno le ne bova stradala," je rekel zadovoljno, potem pa pogledal po omari, da bi videl, če bo našel odpirač za konzerve. Toda imel je smolo. Našel ni ničesar takega. "Poglej, če najdeš kje kuhinjo. Ali pa kaj podobnega. Če bova hotela tole odpreti bova potrebovala vsaj kak nož..."

Z Nikom sta tekla do neke stavbe, ki se je zdela dobro ohranjena. Toda notraj je bilo čisto drugače. Vse je bilo razsuto in ko je Nik pokomentiral, kam so jih spravili ustvarjalci Iger se je lahko le strinjala. ''Mogoče najdeva kakšen kos stekla ali oster kamen, ki bi služil kot orožje. Kaj pa veš...'' Nik je iz omare potegnil konzervo in Chris se je zadovoljno zasmejala. ''Prav gotovo ne bova.'' Toda odpirača za konzerve ni bilo nikjer. ''Počakaj, bom malo pogledala naokoli.'' Vstopila je v neko sobo, ki naj bi bila kuhinja, toda takoj ji je bilo jasno, da tukaj ne bo našla nič, saj je vse ležalo naokoli. Napotila se je v naslednjo sobo ki je bila po vsej verjetnosti kopalnica. Iz luknje v steni je tekla voda in Chris je zaklicala Niku: ''Pa verjetno tudi dehidrirala ne bova. Tukaj je voda.'' Malo se je še razgledala naokoli in našla oster kamen in upala da bosta z njim lahko odprla konzervo. Vrnila se je k Niku, mu podala kamen in rekla: ''Upam da bo vsaj to pomagalo. Res ne vem kdo se je spomnil tako neumne arene.'' Zavila je z očmi in sedla na staro a še dobro ohranjeno zofo.

Novica, da sta imela tudi vodo, ga je povsem razveselila. "Hej, mogoče lahko do konca iger ostaneva kar tu in počakava, da se vsi ostali pobijejo med sabo..." je začel, toda nadaljevati ni hotel. Če bi se vsi ostali pobili med sabo, bi se morala potem onadva boriti za zmagovalno mesto. Kljub temu, da na Chris ni bil posebno navezan, pa tudi ni imel želje po tem, da bi jo ubil. Bila je prijetna na pogled in bolj uporabna kot katerikoli drug tribut v areni, zato jo je želel na svoji strani. Podala mu je oster kamen in konzervo je položil na tla, ter previdno pogledal, kako je bila narejena in če je bil kamen dovolj trd, da se ob odarcu ne bi zdrobil. Potem je zamahnil z roko in tretjina pokrova konzerve se je udrla in počila pod udarcem. Dvignil je konzervo in se zasmejal. "Ananas," je rekel in pokazal Chris zdaj odprto pločevinko. "Morda lahko med razbitinami izbrskava še kakšen krožnik," je rekel, podal konzervo njej, ter se začel malo bolj podrobno razgledovati naokoli, tako da je pogledal tudi v razsute omarice in pod kupe podrtega pohištva. Krožnika ni našel, zato je snel s stene eno izmed slik, obrisal steklo, ki jo je prekrivalo in ga pokazal Chris. "Ni krožnik, toda držalo bo vsebino konzerve."

Na Nikov komentar o tem, da bi počakala da se ostali pobijejo med sabo Chris ni odgovorila. Nika ni imela namena ubiti, pa čeprav ga je spoznala šele na žrebanju, saj je bil kar štiri leta starejši od nje, toda ni mu hotela nič žalega. Kajti če bi ga ona ubila, bi jo v njenem okrožju pričakalo zaničevanje. Ko ji je povedal, da je v konzervi ananas se je nasmehnila. Strah jo je namreč bilo, da bi bila kakšna čudna hrana, ki bi bila strupena in bi oba umrla takoj ko bi jo pojedla. Začela sta iskati krožnik, toda nikjer ga ni bilo, zato je Nik vzel sliko iz stene in na steklo vsul vsebino konzerve. Chris se je zadovoljno nasmehnila. ''Boš ti prvi? Jaz nisem lačna, pa še kakšno orožje bi rada poiskala. Če bi kakšen tribut slučajno zavil sem, bi ga morala ubiti, se strinjaš?'' Zopet se je bežno nasmehnila in začela prevračati ruševine, da bi prišla do česa uporabnega. Na koncu je našla malce večji in oster kamen ki bi z dobrim metom prinesel smrt in kos stekla, ki je bil oblikovan tako, da si ga lahko prijel v roko in bi kakšnemu nadležnemu tributu prerezal vrat. ''Mislim da je to zaenkrat vse kar imama,'' je rekla in dala kamen ter steklo na zofo in uprla roke v bok.

Načel je ananas in zadovoljno ugotovil, da je bil povsem užiten. Ni vedel, kaj ju je čakalo v drugih konzervah, zato ni nameraval ugovarjati, ko mu je rekla, naj ga poje kar sam. Kljub vsemu ji je pustil kakšno tretjino, preprosto zato, ker se mu je zdelo, da se nekako spodobi. Če zdaj ni bila lačna, bo čez nekaj časa to gotovo postala. Konzervo je obrisal in spravil, da bi jo lahko kasneje uporabila za shranjevanje vode. Tačas je Chris našla nekaj primerno oblikovanih razbitin, ki bi jih lahko uporabila za orožje in Nik si je zvedavo ogledal kos stekla, ki ga je prinesla. Snel je usnjeno ruto živo rdeče barve, ki jo je imel okoli vratu, in jo ovil okoli spodnjega dela steklenega rezila, da je ustvaril zasilen ročaj. Zdaj je bil stekleni kos skoraj podoben nožu. Kljub vsemu je obrnil oči proti stropu in glasno rekel. "Ko bi nama vsaj kak sponzor namenil pravo orožje. Potem bi lahko zmagala še hitreje," je navidez rekel njej, toda v resnici je nagovarjal občinstvo, ki ju je v tem trenutku gotovo gledalo. S kavča je pomedel nekaj prahu, potem pa pomignil Chris, da naj se mu pridruži.

Medtem ko je Nik jedel je Chris se malo pobrskala po stanovanju in nasla se eno konzervo, ki jo je dala na zofo. Ko je Nik pojedel je Chris vzela prazno konzervo in odsla v kopalnico, kjer jo je napolnila z vodo in ko se je vrnila je zadovoljno ugotovila, da je Nik iz stekla naredil nekaj, kar je bilo priblizno podobno nozu. Z nozi je bila zelo spretna in zaradi njih si je na usposabljanju prisluzila oceno 11. Upala je da so z danasnjim bojem pri rogu izobilja kolikor toliko zadovoljili gledalce, da jih ne bi se danes silili v boj kajti Chris in Nik se nista bila dobro pripravljena ceprav bi jima prav gotovo uspelo ubiti kaksnega tributa, ki bi prisel v stanovanje kjer sta onadva. Nik je rekel, da si zeli da bi jima sponzorji podarili kaksno orozje in Chris se je glasno strinjala saj je vedela da to ni namenjeno njej ampak gledalcem in sponzorjem. Nato je sedla na kavc zraven Nika in cakala, da bo kaj rekel.

Zdaj, ko je bil prepričan, da sta bila preskrbljena z vodo, pa tudi s hrano, saj se je v omari, kjer je našel ananas, nahajalo vsaj še deset konzerv, je postal precej bolj sproščen. Vendar pa je vedel, da so bili še vedno v areni in da so si gledalci želeli zanimivega dogajanja. Ni vedel, kaj točno bi lahko počel. Chris ni nameraval napasti, ker je bila iz njegovega distrikta, vendar pa je bila zaenkrat edina tributka v bližini in tako dobrega skrivališča, kot sta ga imela zdaj, zlepa ne bi ponovno dobila, če bi ga zapustila. Naslonil se je nazaj in ovil roko okoli Chrisinih ramen. Na treningu se mu je zdela zanj nekoliko premlada, toda zdaj ni bil več prepričan. Obnašala se je bolj odraslo, kot je pričakoval, da se bo. "Ali pa če bi imela paketek kart," je nadaljeval, kot da med zadnjimi stavki še ni preteklo nekaj minut, "Potem bi te lahko naučil igrati poker."

Ko je Nik dal roko okoli Chrisinih ramen se ni umaknila, le naslonila se je nazaj in se zasmejala njegovemu komentarju. ''Poker? Se hecas? Mislis da bi me sploh imela cas uciti poker, ce bi slucajno kje bile karte? Resnicno dvomim.'' Nasmehnila se je in vstala ter stopila k velikemu zaprasenemu in malo razbitemu ogledalu na steni ter se z zazrla v svoj odsev. ''Ljubi bog. Kaj pa se grejo? Mislijo da smo maskare? '' Z grozo je zrla v svoja oblacila, obraz, na katerem so se blescale modre crte in njene crne lase, na katere so ji dali rumene pramene. ''Torej gospod Glavni, kaksen je nacrt za jutri?'' je vprasala in se obrnila nazaj k Niku. ''Mislim, da bodo gledalci kmalu zeleli zabavo.'' Roke je uprla v bok in zavzdihnila. ''Se ti ne zdi da bi si morala poiskati primerno orozje? Samo to dvoje ne bo dovolj,'' rece in pomigne proti kamnu in steklu (ki je ovito z ruto res bilo podobno nozu). Ozrla se je naokoli in iz konzerve z manjsim naporom strgala oster pokrov, pri tem pa se se malo porezala po prst, toda kri ji ni tekla. Nato je z pokrovom malo porezala po steni ter se zadovoljno nasmehnila. Ozrla se je naokoli in zacela iskati kaksen kos blaga, toda zaman. Pokrov je polozila na zofo zraven kamna in stekla ter rece: ''Res ne bi bilo odvec ce bi nasla kaksno trdo palico, po moznosti se zelezno.'' Privzdignila je obrvi, uprla roke v bok in se zacela ozirati po stanovanju. ''Aja pa kje bova spala? Kmalu se bo stemnilo...''

Nik se je sarkastično nasmehnil. "Ne maškare," je odgovoril, "tarče. Si opazila, kako lahko je opaziti enega od tributov v tem pustem mestu? Kot da bi stal sredi ulice in kričal 'žrtev tukaj'!" Vstal je s kavča in se sprehodil proti njej in si še sam pogledal svoj odsev v ogledalu. Bil je videti kot divjak, umazan po obrazu s krvjo. Z rokami je šel čez lase, da se je znebil ježkaste frizure in si razmršil lase kot je bil navajen. Zdaj je bil vsaj približno podoben temu, kar je bil prej. Potem se je glasno zasmejal Chrisinim komentarjem. "Tebe pa čisto vse skrbi, kaj? Seveda greva lahko jutri na pohod in poskusiva pobiti nekaj drugih tributov, pa tudi kakšno orožje bova izbrskala iz teh razbitin, v to sploh ne dvomim. Zunaj sem videl nekaj cevi, ki bi jih lahko uporabila namesto palic." Stopil je bližje k njej in ji roko ponovno položil prek ramen. "Kar pa se tiče spanja... tamle vidim povsem udoben kavč, ki si ga lahko deliva."

Chris se je z Nikovim komentarjem o tem, kako so tributi izstopali v tem sivem mestu glasno strinjala, saj je bilo res. Če bi bila na ulici in bi se kakšen tribut približal, bi se ga že na daleč videlo, še posebej, če je oblečen v žive barve ali pa ima lase pobarvane na izstopajočo barvo. ''Hej!'' je protestirala, ko je rekel, da jo čisto vse skrbi. ''Ne skrbi me, samo ne želim da bi naju kdo ubil.'' Roke je prekrižala na prsih in ga pomenljivo pogledala. ''Ja, lahko greva toda vseeno bi potrebovala malo več orožja. Res nama bi prišel prav kakšen pravi nož ali pa vsaj meč.'' Zavzdihne in se ozre naokoli. Iz teh razbitin bi že lahko izbrskala nekaj težkih ali ostrih kamnov, s katerimi bi kakšnega tributa ubila, toda slej ko prej bi potrebovala pravo orožje, v tej areni pa ga ni.
Ko je Nik spet dal roko okoli njenih ramen se ni umaknila, le zasmejala se je in rekla: ''Nik, v areni sva.'' Smeje ga je pogledala in mu na predlog, da oba spita na kavču odvrnila: ''Meni je prav.''

"Nož morda, če nama uspe najti še kakšno zapuščeno stanovanje, toda meč... meči niso ravno standardna oprema v stanovanjih. Po mojem je najina najbolj varna stava kak kuhinjski nož, sicer pa se bova lotila iskanja kakšne dobre steklene razbitine." Roko je malo močneje ovil okoli njenih ramen. "Saj vem, saj vem," je nadaljeval njeno pripombo o areni, "ravno to je tisto. Vsaj eden od naju ne bo dočakal konca teh iger. Zdaj imava popolno priložnost, da še malo uživava preden se bova morala spopasti z ostalimi." Nasmehnil se ji je in jo obrnil proti sebi ter dovolil svojim očem, da so se sprehodile po njenem telesu in opravi. Njegove ustnice so se še bolj močno zavihale v nasmeh. "Roza barva ti ne pristoji," je rekel in ji ob tem potegnil bleščečo tkanino z ramen.

''Mislim na to, ce bi nama sponzorji poslali kaksno orozje, '' rece in se nasmeje. ''Ceprav imas prav, mogoce bi v kaksnem stanovanju nasla kak noz. Toda trenutno je najbolje, da ostaneva tu, kjer sva.'' Na njegov komentar o tem, da naj bi ta dan se uzivala saj bo kmalu eden izmed njiju umrl je zavila z ocmi in se nasmejala, rekla pa ni nic. Ko pa ji je dal jopico z ramen, se mu je le ljubko nasmehnila in rekla:''Pravzaprav me zebe,'' ter si potegnila jopico nazaj na ramena in zaprla zadrgo ter dodala:''Pa se zaspana sem. Mislim, da bom sla kar spat.'' Nato je je stopila na prste in ga poljubila na lice. Iz 'kroznika' (v bistvu slike) je vzela en ananas in si ga dala v usta ter se ulegla na levo stran kavca in po priblizno petih minutah razmisljanja o svojem domu, drugem okrozju, zaspala.

Nik se je ugriznil v ustnico, ko je jopico potegnila nazaj na ramena. Ni vedel, ali zato, da bi ustavil smeh ali zato, da ne bi rekel kakšne zelo grde besede. Njena reakcija mu je bila pravzaprav še bolj všeč, kot če bi se punca slekla kar sama od sebe. Tako je imel vsaj občutek, da je imel nekakšen cilj, za katerega bo moral delati. Ko ga je poljubila na lice ji je pokazal jezik in brez besed počakal, da je legla na kavč in zaprla oči. Stopil je bližje in stegnil roko proti njej, da bi jo prijel za ramo, a si je premislil. "Lahko noč, Chris," je rekel in se umaknil v predsobo stanovanja. Tam se je sesedel ob zunanjo steno in zavzdihnil. Nameraval je stražiti nekaj ur, potem pa jo zbuditi. Preveč mu je zaupala. Preveč lahko bi jo bilo ubiti ali pa narediti kaj drugega. Toda s tem bi si preveč uničil ugled v svojem okrožju in do tega mu res ni bilo. Zazrl se je v temo nočne arene in po kakšne pol ure mu je oči potegnilo skupaj ne da bi se tega sploh zavedal.

Chrisini starsi so stali pred njo. Preseneceno je zrla v njih. ''Mami? Oci?'' Oba sta jo posmehljivo gledala in se ji smejala, nato pa je njen oce glasno rekel:''Po pravici povedano se v zivljenju nisem videl bolj mehkuzne in zaupljive osebe od tebe.'' Njena mama se je glasno strinjala, njen oce pa nadaljeval: ''Ce mislis biti se naprej tako prijazna in zaupljiva do vseh lahko na zmago kar pozabis.'' Nenadoma sta oba izginila...
Chris se je zbudila. Njenih starsev ni bilo nikjer. Torej je vse sanjala. Toda zgledalo je tako resnicno. Pocasi se je pretegnila in vstala. Res ni spala vec kot dve uri toda ni bila vec zaspana. Hitro je vase zmetala se preostale ananase, nato pa se vstala in se zamislila. Hotela je dokazati, da zmore, da lahko prezivi v areni. Da se lahko vrne ziva in zdrava. Da lahko ubije kogarkoli. Pocasi se je vstsla in se sprehodila po sobi nato pa si v zep vtaknila enega iz vecjih in ostrejsih kamnov, ce bi slucajno kateremu od tributov kaj padlo ba pamet. Zacela se je sprasevati kje je Nik. Mogoce je strazil. Odsla je v predsobo in ko je videla Nika na tleh ko je spal si ni mogla pomagati, da se ne bi nasmehnila. In dlje ko ga je opazovala, bolj se ji je zdelo, da ga ne bi mogla ubiti. In nato se je odlocila. Ubila ga bo le v primeru, da bi onadva ostala med zadnjma dvema, ali pa bi on poskusal ubiti njo.
Nato se je vrnila v sobo, kjer je bil kavc in sedla nanj. Ni vedela, kaj naj pocne, zato je zacela premetavati pohistvo in iskala kaj uporabnega. Na koncu se je dokopala do trde lesene palice, sedla nazaj na kavc in z ostrim kamnom poskusala konec palice 'preoblikovati' v spico, da bi nastalo nekaj posobnega kopju. Po priblizno uri poskusanja palico spremeniti v kopje ji je koncno uspelo narediti precej ostro spico. Palico je prijela v roke in cakala, da se Nik zbudi.

Ko je končno odprl oči, je bilo zunaj že svetlo. Trznil je in panično pogledal naokoli. Predsoba je bila povsem prazna in sonce, ki je sijalo skozi okna je z žarki trgalo pot skozi tanko tančico prahu, ki je stalno lebdela v zraku. Nik je vstal in se pretegnil. Očitno je čez noč imel srečo in ni nobeden od drugih tributov zataval v njuno skrivališče. Razmišljanje ga je spomnilo na Chris in stopil je nazaj v stanovanje ter presenečeno dvignil roke. "Hej!" Chris je sedela na kavču, v njenih rokah pa je bila našpičena lesena sulica, usmerjena vanj. "Saj vem, da sem bil včeraj malo predrzen, ampak ne predstavljam ti nobene grožnje," je rekel, ob tem pa razmišljal ali naj se nasmehne ali ne. Na koncu je spravil na usta bled nasmešek, za katerega je upal, da je videti dovolj prijateljski. Morda je imela sulico samo slučajno v rokah, toda bila sta v areni in ne bi si upal staviti, da ga ne bi poskusila ubiti. Sploh zdaj, ko ni imel nobenega orožja. Stekleni nož je počival na kavču poleg Chris.

Ko je Nik vstopil v sobo, je bila palica usnerjena ravno proti vratom, zato je mogoce izgledalo, kot da ga hoce ubiti. ''Ne mislim te ubiti,'' je rekla in zavila z ocmi. Nato mu je vrgla v roko stekleni noz. ''Izvoli, ce ki ne verjames.'' Nato se je vstala, si poravnala zmuckano jopico in ga pogledala. ''Torej, se misliva danes premakniti? Ponavadi se ustvarjalci Iger pozabavajo z tistimi ki se samo skrivajo in se ne bojujejo. Ceprav res ne bi bilo slabo, ce bi si nasla se kaksno orozje.'' Sprehodila se je v krogu in razmisljala. V tej areni bi se res tezko naslo pravo orozje, edino od sponzorjev. Toda tudi slednji jima ocitno trenutno niso imeli namena nic poslati, zato sta se morala znajti sama. ''Pokazi mi, kje si vceraj vidrl tiste vodovodne cevi. Mogoce bi si lahko iz njih naredila kaj uporabnega.'' Uprla je roke v bok in cakala, da ji bo pokazal.

Ujel je nož, na srečo tako, da se ni ob tem poškodoval. Rezilo je bilo precej ostro, hkrati pa bolj krhko kot jeklo, zato se je ustrašil, da bi padlo na tla in se raztreščilo. Zataknil ga je v rob svojega škornja, ki je bil ravno primerno širok in podložen. Potem pa je Chris spet začela govoriti. Nik je zavil z očmi in jo pogledal. "Se ti pa mudi. Ja, prav, lahko se premakneva," stopil je korak naprej ter prijel njeno sulico. "A če bi tako dobro spremljala igre v zadnjih letih, kot sem jih jaz, bi vedela, da občinstvo zabavajo tudi druge reči, ne le pobijanje." Nasmehnil se je, ji izmaknil palico iz roke in jo vrgel za kavč. "Rada bi, da ti pokažem, kje sem videl cevi? Prav. Kaj mi daš?"

''Ja mudi se mi. Rada bi se da te igre končajo čim hitreje končajo.'' Ko ji je vzel sulico iz rok in jo vrgel na kavč, je le uprla roke v bok in odvrnila: ''Kaj pa bi ti naj dala? In zakaj? Nič ti ne dam. Saj lahko tudi sama najdem te neumne cevi. Bog, mislila sem da mi boš pomagal.'' Vzela je sulico in odkorakala mimo njega iz stanovanja ter začela iskati cevi, ki jih je po približno petih minutah našla. Zdele so se precej trdne in Chris jih je z manjšim naporom uspela 'strgati' dve cevi s stene in si ju je začela ogledovati. Da bili sta še trdni in ne bi se zlahka zlomili, zato je z njiju stresla dol prah in umazanijo ter nekajkrat zamahnila z njima po zraku, nato pa zadovoljno pokimala in se vrnila v stanovanje.

Zavil je z očmi. "Saj bi ti pomagal v vsakem primeru. Ampak lahko bi bila vsaj malo bolj prijazna do mene," je rekel in prekrižal roke. Bil je malo užaljen, toda hkrati ji ni mogel čisto zameriti. Tudi on si je želel, da bi se igre čimprej končale, toda ni si tako silno želel v boj. Vedel je, da bodo igre napredovale tudi brez njega. Zakaj bi se torej po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti? Ko je odkorakala iz stanovanja, ji je najprej sledil, potem pa, ko je videl, da je zaposlena z iskanjem, stopil nazaj v stanovanje, vzel dve od preostalih štirih pločevink, in se spravil iz stanovanja nazaj na ulico. Hodil je ob obrobju in upal, da nobeden od tributov ni gledal skozi okna. Pri sebi je še vedno imel stekleni nož, obe konzervi pa je zatlačil v žepa hlač, ki sta bila na srečo dovolj velika.

V žepih od jopice je imela dva majo večja in ostra kamna, eno cev si je dala za pas, drugo cev in sulico pa obdržala v rokah in odšla do Nika. ''No, kje bova začela? Lahko se razdeliva, tako jih bova več pobila.'' Pogledala ga je in uprla roke v bok: ''Ali nočeš? Meni je vseeno. Toda bolje bi bilo da bi se razdelila.'' Stisnila je sulico v desni roki in nadaljevala: '' Imaš kakšno željo, da bi ubil kakšnega tributa? Ti gre še kdo posebi na živce?'' Na kratko se je zasmejala. ''Če hočeš koga ubiti, ti ga prepustim.'' Nato se je začela ozirati naokoli in razmišljala, kje bi lahko začela. Tributi iz sivine res precej iztopajo zato bi bilo težko koga zgrešiti, toda pojma nista imela, kdo je odšel v katero smer in v katero stavbo. Očitno se bosta morala ravnati po občutku.

Nik je stisnil ustnice, saj je prišla za njim komaj sekundo po tem, ko je odšel. Mar ni videla, da jo je nameraval zapustiti? Zdaj pa se mu je zalepila na pete in ob tem še čivkala o tem, ali se bosta razdelila ali ne? Komaj se je zadržal, da ji ni zabrusil, da si je od nje obetal kaj bolj zabavnega kot samo čvekanje. Presneto, najbrž je storil napako, da jo je sploh potegnil iz boja tisti prvi dan. Njena kričeča oblačila so ga le postavljala v dodatno nevarnost. Toda potem je pred njima zagledal nekaj, kar ga je zamotilo. Dva tributa sta se ravsala sredi glavne ceste, oba moška, oba že polna modric, a ni bilo videti, da bi kateri od njiju imel orožje. "Pridi," je šepnil Chris, "to je najina priložnost, da se znebiva kar dveh tekmecev!" Potem se je sklonil, izvlekel nož in stekel naprej, stekleno rezilo v njegovi roki pa se je divje zalesketalo.

Ko se mu je Chris pridružila je opazila, da ni najbolj zadovoljen, a to je ni ustavilo, da mu ne bi povedala svojih zamisli. Šele po svojem nakladanju je dojela. Seveda, je pomislila, hotel je oditi. No Chris ni imela nič proti temu in ravno mu je mislila reči, da naj gre če hoče, ko je opazil dva tributa, ki sta se tepla sredi ceste brez orožja. Stekla je za Nikom in po glavi z ostrim kamnom treščila enega izmed tributov, ga brcnila na tla in mu sulico nekako le uspela zabiti v srce. Tribut se je najprej upiral, a nato je odnehal. Nato je sulico izvlekla (to da je bila cela krvava je ni preveč motilo) in se ozrla, če bi Nik morda potreboval pomoč, toda ni se ravno zdelo tako.